torek, 2. avgust 2016

BEGUNJE NA GORENJSKEM – spominski kompleks – graščina Kacenštajn, Muzej talcev

Lokacija: Slovenija; Begunje na Gorenjskem (kompleks begunjske graščine – grad Kacenštajn)
Avtor: Glej opis.
Opis: Begunjska graščina – grad Kacenštajn in Muzej talcev - se nahaja sredi naselja Begunje na Gorenjskem, tik ob župnijski cerkvi sv. Urha. Graščina nosi ime po nekdanjih lastnikih Kacijanih. V gradu se je rodil kranjski deželni glavar, general, poveljnik Vojne krajine Ivan Kacijanar (1491-1539), zmagovalec v boju s Turki. Tu je bilo zbirališče protestantov, zato je protireformacijska komisija leta 1601 uničila protestantsko kapelo. Leta 1765 je graščina postala last družine Lamberg, ki je posest združila z bližnjim starejšim gradom Kamen.

Graščino je leta 1875 kupila avstro-ogrska pravosodna uprav in jo preuredila v žensko kaznilnico. To so do druge svetovne vojne – z manjšo prekinitvijo med prvo svetovno vojno – tudi v času Kraljevine Jugoslavije vodile redovnice Družbe usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega.

Nemški okupator je graščino takoj po okupaciji leta 1941 obdal z bunkerji in jo uporabil najprej kot zbirni zapor za aretirane, namenjene izgonu, kasneje pa kot osrednji zapor za policijske preiskovance. Ker je zlasti na Gorenjskem v prvih mesecih izbruhnilo močno odporniško gibanje, se je objekt spremenil v osrednji zapor za zapiranje pripadnikov odporniškega gibanja. V času vojne je bilo v begunjski graščini zaprtih 11477 ljudi, od tega 562 dvakrat ali večkrat. Večinoma so bili Gorenjci. Med zaporniki je bilo 9196 moških in 2281 žensk. 80% zapornikov je bilo mlajših od 40 let, polovica teh celo mlajših od 30 let. Mnogi zaporniki so bili poslani v koncentracijska taborišča, po večini v Mauthausen in Dachau. Grad je bil prizorišče trpljenja in smrti, saj je okupator kot eno najhujših metod proti odporniškega bojevanja uvedel tudi usmrtitve t.i. talcev.

Na Gorenjskem je bilo skupaj usmrčenih 897 ljudi, skoraj polovica vseh leta 1942. Od vseh talcev na Gorenjskem jih je bila večina, 849, iz begunjskega zapora.

Dne 4. maja 1945 je Kokrški odred partizanske vojske zavzel begunjske zapore. Osvobojenih je bilo 632 jetnikov, zajetih pa od 80 do 92 članov nemške posadke.

Kokrški odred je s svojimi bataljoni 1. maja 1945 obkolil Begunje in pozval posadko k predaji. Prišlo je do pogajanj, vendar je posadka predajo zavlačevala vse do 4. maja, ko je končno brez boja predala orožje, čeprav so okupatorjeve enote iz smeri sosednje Radovljice in Lesc skušale prebiti partizanski obroč okoli Begunj. Kokrški partizanski odred je tako na pragu svobode odprl vrata zloglasnih zaporov in 632 jetnikov rešil gotove smeri, ki jim je pretila ob končnem umiku okupatorjevih čet s slovenskega ozemlja.

V Titovi Jugoslaviji (1945-1991) je bila po vojni v graščini nekaj časa znova ženska kaznilnica ali kazensko poboljševalni center, v katerem so bile zaprte tudi politične zapornice, nato pa šola Ljudske milice.

Od leta 1952 v graščini domuje psihiatrična bolnišnica, v njenem pritličnem SZ traktu, kjer so bile med drugo svetovno vojno celice na smrt obsojenih, pa je od leta 1961 urejen spominski Muzej talcev.

V Muzeju talcev so ohranjeni in predstavljeni pretresljivi zapisi jetnikov na stenah nekdanjih jetniških celic in okupatorjevi oglasi o streljanju talcev. V parku v bližnji dolini Drage je urejeno grobišče talcev. Obeležji sta bili narejeni po načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja. Umetniške skulpture Talec in Pripornik iz brona ter Talka iz kraškega marmorja v graščinskem parku so dela akademskega kiparja Borisa Kalina. Kot svojevrsten spomenik je predstavljen tudi nekdanji zvon iz župnijske cerkve, ki ga je leta 1923 ulila Kranjska industrijska družba.

Graščina Kacenštajn, Muzej talcev, spominski park z grobiščem talcev, kostanjev drevored, paviljona Jožamurka in Brezjanka od leta 1999 skupaj predstavljajo kulturni spomenik državnega pomena.

Muzej talcev je enota Muzejev radovljiške občine. V prenovi 2008-2010 so sodelovali: arhitekt Marijan Rafael Loboda, ZVKDS – enota Kranj, Restavratorski center RS, Gorenjski muzej, restavrator Drago Bac, AV-studio Veljenje. Bralec talcev: Franci Černe. Skladba (glasbena podlaga k branim imenom talcev): Suita begunjskih talcev, avtor in izvedba: Slavko Avsenik ml., glas: Tamara Avsenik.

Tematika spominskega kompleksa v Begunjah na Gorenjskem je razdeljena še na naslednje objave:  
BEGUNJE NA GORENJSKEM – spominski kompleks - umetniške skulpture v parku
BEGUNJE NA GORENJSKEM – spominski kompleks – grobišče talcev


Vir: Promocijski material Muzeja talcev in obveščevalne table v parku.




Ni komentarjev:

Objavite komentar