sobota, 15. november 2014

VOJSKO PRI IDRIJI – Osrednja proslava ob 70-letnici delovanja Partizanske tiskarne Slovenija in prenosa ranjencev

Lokacija: Slovenija; Vojsko pri Idriji
Opis: Ob prihodu praporščakov in pohodnikov je v popoldanskih urah sobote, 30. avgusta 2014, stekla osrednja prireditev ob 70-letnici Tiskarne Slovenija na Vojskem.

Kot prvi je številno množico ob gostišču Grošelj nagovoril Jelko Kašca, predsednik združenja borcev Idrija-Cerkno. Ob pogledu na množico je dejal, da toliko obrazov ni še videl ob taki prireditvi v tamkajšnji vasi, še bolj pa se mu je zdelo pomembno dejstvo, da je še veliko takih, ki prenašajo in ohranjajo vrednote NOB.
Direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec, ki neposredno skrbi za Tiskarno, je podčrtala bogastvo epopeje snovalcev Partizanskega dnevnika. Misel pa je odšla tudi do tistih redkih, ki so še med nami in ki so se kljub starosti udeležili proslave na Vojskem. Za hip so se nekoliko odmaknjeno, daleč od odra znašli, pravi junaki tistih dni: gospe Irma Golja, Marta Bitežnik, Evgenija Srečka Vovk, ter graditelj tiskarne in kurir gospod Štefan Erjavec. Zadnjič so bili skupaj natanko pred desetimi leti, vsi pa so si srčno želeli vrnitve v tiste gozdove. Njim je bil gotovo posvečen najbolj pristen in prisrčen aplavz.

Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič je o njih dejal še, da so bili to pogumni ljudje, ki so imeli čiste, poštene in plemenite nagibe, v cerkljanskih hribih pa so osvobodilnemu boju dodali kulturno in humano razsežnost.

Slavnostni govorec je bil tokrat na Vojskem Samo Bevk, slovenski politik in poslanec. Bevk se je spustil skozi takratne zgodovinske okoliščine, ki niso krojile samo usodo partizanske tiskarne, temveč tudi oskrbo ranjencev in delovanje partizanskih bolnišnic, kot sta bili bolnici Franja ter Pavla. Dotaknil se je še slovenskega političnega trenutka, upada gospodarske rasti in brezposelnosti, ki bi jih lahko po njegovem mnenju reševali le s spremenjeno Evropo.

Nekoliko nenapovedano je na oder stopil še zadnji urednik Partizanskega dnevnika Dušan Fortič, ki se je še enkrat zaustavil pri kulturnem pomenu takratnega partizanskega glasila za Gorenjsko in Primorsko.

Vir: Primorski Dnevnik
 




 

Ni komentarjev:

Objavite komentar