četrtek, 31. julij 2014

STIČNA - Spomenik narodnemu heroju Jožetu Kovačiču

Lokacija: Slovenija; Stična
Avtor: glej opis.
Opis: Rezljana, 3.5m visoka hrastova skulptura na nizkem betonskem podstavku, predstavlja skupino partizanov Stiške čete s komandirjem Jožetom Kovačičem (1916-1942).
Lesena skulptura stoji na namensko urejenem prostoru zahodno od rojstne hiše narodnega heroja Jožeta Kovačiča, Stična 61. Do spomenika je urejena pot po kamnitih pranih ploščah.
Skulpturo je na pobudo Krajevnega odbora ZB NOV Stična izdelal kipar Peter Jovanovič, odkrili pa so jo 28, oktobra 1979. 

povzeto po: Lojze Kikelj (ur.): Pomniki NOB v občini Grosuplje. Grosuplje, 1987.


ŠENTVID PRI STIČNI - Spomenik zamolčanim žrtvam in padlim v prvi svetovni vojni

Lokacija: Slovenija; Šentvid pri Stični
Avtor: Ni podatka.
Opis: Leta 1993 so bile ploščam z imeni padlih v prvi svetovni vojni, dodane plošče z imeni zamolčanih žrtev druge svetovne vojne.
Območje pred spomenikom je ograjeno in urejeno.
Plošče so pritrjene na steno cerkve sv. Vida.






sreda, 30. julij 2014

ŠENTVID PRI STIČNI - Spomenik padlim v NOB

Lokacija: Slovenija; Šentvid pri Stični
Avtor: Ni podatka.
Opis: Spomenik, odkrit 25. junija 1970, je posvečen padlim borcem NOB, aktivistom OF in žrtvam fašističnega nasilja iz Šentvida in okolice. Na ozelenjeni površini, obdani s kamnitimi robniki, je postavljen visok kvader iz sivega podpeškega kamna z zglajeno sprednjo ploskvijo z napisom:

»Domovina je ena,
nam vsem dodeljena,
bodočnost je vera,
kdor zanjo umira,
se dviga v življenje,
ko pade v smrt.«

Spomenik stoji pod pokopališkim zidom, ob stopnišču k cerkvi svetega Vida.

Sredi meseca julija 1941 je bil v Štojovem lazu pri zaselku Griže sestanek prvih organizatorjev OF iz šentviškega okoliša. Še istega meseca so le-ti organizirali terenske odbore, meseca decembra 1941 pa oblikovali rajonski odbor OF Šentvid, ki ga je vodil Franc Zupančič, sicer tudi član okrožnega odbora OF Stična. Ustanovljeni so bili terenski odbori OF v Pristavlji vasi, Petrušnji vasi, na Farškem kalu, Radohovi vasi in nato še v Pecah, Glogovici, Šentpavlu, Češnjicah in Dobu.

Na Debelem hribu nad Temenico je bila 27. avgusta 1941 ustanovljena Stiška partizanska četa; kot prvi domačin se ji je priključil Milan Mahne iz Pungerta pri Temenici. Skupina te čete je v noči na 2. september 1941 nad vasjo Breg iz zasede napadla italijansko vojaško patruljo pri pregledu železniške proge ter ubila sovražnega vojaka in oficirja. Ta prvi uspešni partizanski napad proti italijanskemu okupatorju v Sloveniji je odmeval daleč naokoli. Po tej akciji so Italijani aretirali številne domačine in kot povračilni ukrep uvedli smrtno kazen v Ljubljanski pokrajini.

povzeto po: Lojze Kikelj (ur.): Pomniki NOB v občini Grosuplje. Grosuplje, 1987.



torek, 29. julij 2014

ŠENTVID PRI STIČNI - Spomenik slovenskim izseljencem

Lokacija: Slovenija; Šentvid pri Stični
Avtor: Glej opis.
Opis: Rezljana hrastova skulptura z upodobitvijo Ribničana s krošnjo, delo kiparja samouka Petra Jovanoviča, je bila odkrita 1970 ob 20-letnici Slovenskega okteta. Posvečena je slovenskim izseljencem. Kip stoji na podstavku, zidanem iz lehnjaka.

Spomenik stoji v parku pred osnovno šolo Ferda Vesela (Šentvid pri Stični 46).




ŠENTVID PRI STIČNI - Spomenik kurirjem

Lokacija: Slovenija; Šentvid pri Stični
Avtor: Glej opis.
Opis: Rezljana hrastova skulptura kurirčka stoji na valjastem podstavku, zidanem iz lehnjaka. Odkrita je bila 1973 in je delo kiparja samouka Petra Jovanoviča.

Skulptura sodi v sklop sedmih kipov t. i. Šentviške galerije in stoji v parku pred osnovno šolo Ferda Vesela (Šentvid pri Stični 46).





ponedeljek, 28. julij 2014

PRISTAVA NAD STIČNO – Vojna za Slovenijo – Sestanek Manevrske strukture narodne zaščite

Lokacija: Slovenija; Pristava nad Stično
Avtor: Ni podatka.
Opis: Poleti leta 1990 je potekalo intenzivno obveščevalno delo. Rade Klisarič, delavec KOSA, zaposlen v teritorialni obrambi, je vodil zbiranje podatkov o JLA. Vzpostavljen je bil 24-urni nadzor vseh pomembnejših objektov JLA, premikov enot, urjenj enot JLA in dogajanj na Republiškem štabu za teritorialno obrambo, ki ga je še vedno vodil generalpodpolkovnik Ivan Hočevar. Pravočasne informacije so pomembno prispevale k pravilnim odločitvam pristojnih organov na Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo in na Republiškem sekretariatu za notranje zadeve.

Zbrani obveščevalni podatki so omogočili pripravo ocene vzrokov in možnosti za delovanje JLA v Sloveniji. Te ugotovitve so bile dobra podlaga za poznejšo pripravo Direktive za uporabo Manevrske strukture narodne zaščite.

Na Pristavi pri Stični je bil 7. septembra zelo pomemben sestanek, so se ga udeležili najpomembnejši ustvarjalci MSNZ Igor Bavčar, Janez Janša, Tone Krkovič, Vinko Beznik in Jože Kolenc, tedanji namestnik poveljnika posebne enote milice RSNZ. Na sestanku so analizirali nastali položaj in dotedanje ukrepe pri organizaciji MSNZ, dorekli so globalni načrt delovanja Narodne zaščite, še posebej sodelovanje milice, ki je bila neločljivi del MSNZ. Tone Krkovič je pripravil in predstavil predlog vojnega načrta, predstavil je tudi dokončno organizacijsko shemo MSNZ ter druge ukrepe na podlagi navedenih dokumentov. Po sestanku je pripravil tudi nujne delovne dokumente in delovne karte. Prvič je bila v teh načrtih JLA tudi jasno opredeljena kot morebitni agresor oziroma ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev. Sestanek na Pristavi je prišel v zgodovino, saj je bil na njem sprejet in potrjen dokument za vojaško zavarovanje osamosvajanja Republike Slovenije.

Na Pristavi nad Stično je bila sprejeta direktiva za delovanje Narodne zaščite ter njeno uporabo. Na pokrajinskih ravneh so pozneje pripravili dokumente, prilagojene uporabi enot MSNZ v posameznih pokrajinah. Mnogo teh dokumentov je bilo naslednje leto uporabljeno v vojni za Slovenijo.

Spomenik stoji pod Partizanskim domom na Pristavi nad Stično.

 
 
 

PRISTAVA NAD STIČNO – Plošča na partizanskem domu

Lokacija: Slovenija; Pristava nad Stično
Avtor: Glej opis.
Opis: Da bi se aktivisti OF in borci NOV – domačini oddolžili prebivalcem krajev nad Stično za njihov prispevek v NOB, obenem pa nadomestili nekdanjo planinsko kočo na Obolnem, je bil leta 1963 na Pristavi nad Stično zgrajen partizanski dom. Na domu je spominska plošča iz belega marmorja, ki priča: » Na tem področju sta med osvobodilnim bojem delala Okrožni komite KPS in Okrožni odbor OF Stična. Tu so se križale partizanske in kurirske poti – TV 3.«

Pobudo za vgraditev spominske plošče je dal Krajevni odbor ZB NOV Stična, izdelalo jo je kamnoseško podjetje Mineral Ljubljana. Avtor besedila je Domicilni odbor aktivistov OF bivšega okrožja Stična. Ploščo so odkrili 9. junija 1963 ob otvoritvi partizanskega doma.

povzeto po: Lojze Kikelj (ur.): Pomniki NOB v občini Grosuplje. Grosuplje, 1987.
 
 




nedelja, 27. julij 2014

PRISTAVA NAD STIČNO - Spominsko znamenje petim aktivistom

Lokacija: Slovenija; Pristava nad Stično
Avtor: Glej opis.
Opis: Znamenje iz svetlega, delno obdelanega kamnitega bloka je bilo odkrito 1965. Na sprednji strani je zglajena, vdolbena, pravokotna površina z vklesanim posvetilom in imeni štirih aktivistov z Gorenjskega in domačina, ki so padli v tem kraju 1944.
Spominsko znamenje stoji severno od Partizanskega doma na Pristavi.

V kraški kamen je vpisano besedilo pisatelja Ivana Jana:
»Na pot ste odšli,
da bi seme sejali,
ki tlije zdaj večno
iz vaše krvi!«

povzeto po: Lojze Kikelj (ur.): Pomniki NOB v občini Grosuplje. Grosuplje, 1987.






TEMENICA - Spomenik partizanom in kmečkim upornikom

Lokacija: Slovenija; Temenica
Avtor: Glej opis.
Opis: Rezljana pokončna hrastova skulptura, odkrita 1976, ob 35. obletnici ustanovitve Stiške čete, z upodobljenimi partizani in kmečkimi puntarji, je delo kiparja samouka Petra Jovanoviča.
Spomenik stoji v manjšem parku pred dvoriščem šole (Temenica 2), tik ob cesti.


 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Na šoli je še spominska plošča prvoborcu Milanu Mahnetu.
 

 

sobota, 26. julij 2014

RADOHOVA VAS - Spomenik padlim med NOB

Lokacija: Slovenija; Radohova vas
Avtor: Glej opis.
Opis: Ploščad z grobnico, kamnitim kipom talca z zvezanimi rokami (kipar Stojan Batič, 1946) in deblom hruške, pred katero je bilo šest talcev ustreljenih 28.4.1942, obdaja kovinska in zidana ograja. Na njej so za kipom štiri napisne plošče.
Grobnica s spomenikom leži ob poti iz Radohove vasi, približno 250 metrov severno od glavne ceste iz Ivančne Gorice proti dolini Temenice – odcep za Šentpavel.

Na tem mesu so 28. aprila 1942 Italijani ustrelili prvih šest talcev v t.i. Ljubljanski pokrajini na podlagi objavljenega razglasa o tem pred štirimi dnevi.
Enota druge grupe odredov je v noči na 26. april 1942 pri Radohovi vasi napadla vojaški vlak. Pri tem sta bila ubita dva italijanska vojaka. Okupatorske oblasti so ta napad izkoristile kot povod za maščevanje. Iz novomeških zaporov so 27. aprila 1942 pripeljali v Trebnje kar šest aktivistov OF, ki so jih izbrali za talce. Naslednjega dne so jih s posebno zastraženim oklopnim vlakom prepeljali v Radohovo vas in jih ustrelili pod veliko hruško, ki so jo prej daleč naokrog močno zastražili.
Na pobudo Krajevnega odbora ZB NOV Šentvid pri Stični so pri spomeniku uredili še grobnico za 44 padlih borcev s tega območja kot tudi za 50 neznanih borcev padlih v bojih v tem okolišu. Okolje spomenika z grobnico so večkrat obnavljali. Deblo hruške, pri kateri so streljali talce, je shranjeno v muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani.
Med padlimi borci s tega območja je tudi Francoz Charles Bonafedi, rojen 10. 7. 1925 v Petretu-Bicchisanu (Francija, južna Korzika), umrl 2. 3. 1945 v Lazah-Poljanah (Jugoslavija).

Charles Bonafedi, imenovan Charlot, je bil starejši izmed dveh sinov iz drugega zakona očeta Basile Banafedi-ja, kovača iz Petreta-Bicchisana. Basilev sin iz prvega zakona, Jacques, je bil prav tako kot Charles med prvimi, ki so se uprli okupatorju.
Od dne, ko je okupator zasedel Korziko, je Charles aktivno sodeloval v gibanju francoske patriotske mladine, kjer je postal odgovoren za Petreto-Bicchisano. Zaradi tega je bil 6. julija 1943 aretiran in deportiran na otok Elbo in nato v Avstrijo. 26. avgusta 1944 je pobegnil in se pridružil jugoslovanskim partizanom. Bil je v Gubčevi brigadi NOV in v partizanskih odredih Slovenije, strelec v prvi vrsti 1. bataljona. Umrl je v boju z nemškimi vojaki v zadnji bitki Gubčeve brigade, ko ga je zadel delec granate, 2. marca 1945 v Lazah-Poljanah blizu Primskovega. Zaradi svojega poguma je bil nagrajen z jugoslovansko medaljo za pogum. Posthumno je prejel tudi medaljo francoskega odpora, naziv odporniškega borca prostovoljca ter čin francoskih vojaških sil.
Charles Bonafedi počiva v Radohovi vasi, na grobišču nacionalnega pomena, skupaj s 74 soborci narodno osvobodilne borbe Jugoslavije. Spominska slovesnost se v Radohovi vasi odvija dvakrat letno; 27. aprila ob dnevu vstaje in 1. novembra.
Da Bonafedi ne bi bil nikoli pozabljen, mu je leta 1993, ob 50-letnici osvoboditve prvega francoskega departmaja, mesto Ajaccio (glavno mesto Korzike) namenilo spominski prostor. Od 5. oktobra 1986, pa nosi četrt Centurica (ob severnem vhodu v Petreto-Bicchisano v bližini stare očetove kovačnice) njegovo ime.

povzeto po: Lojze Kikelj (ur.): Pomniki NOB v občini Grosuplje. Grosuplje, 1987.
povzeto po: "Itinéraire de Dix Jeunes Corses en RESISTANCE", Collège Laetitia Bonaparte, Professeur Mlle N. Vincenzi